JupyterLab

JupyterLab#

Pri programiranju bomo uporabljali vmesnik JupyterLab, ki omogoča vizualno lépo sestavljanje kode in spremljajočega besedila. Osnovan je na sistemu IPython. Koda in komentarji so zapakirani v eno datoteko, imenovano zvezek (notebook), ki vsebuje tudi izhod kode (output). Zvezek je sicer tekstovna datoteka s končnico ipynb (IPython Notebook), za pravilen prikaz in uporabo (t.j. poganjanje kode) pa ga moramo odpreti v ustreznem programu - lokalno nainstaliran JupyterLab (navodila so na dnu strani) ali z uporabo katere od spletnih storitev, npr. Binder.

Za programiranje lahko seveda uporabljate tudi okolje Python IDLE (ali pa kaj tretjega) - v tem primeru si zvezke JupyterLab v formatu hmtl ogledate na tej spletni strani, dele kode pa skopirajte v vaš urejevalnik kode.

Zgradba zvezka#

Vsak zvezek je sestavljen in enega ali večih segmentov, imenovanih celice, ki si sledijo v določenem zaporedju. Celice lahko vsebujejo kodo (tip celice Code) ali spremljajoče besedilo, oblikovano z Markdown (tip celice Markdown). Določeno celico v že pripravljeni datoteki začnemo urejati tako, da eno- (za kodo) ali dvo-kliknemo nanjo (za Markdown). Nastavljen tip celice je povezan z barvanjem kode in pa seveda z interpretacijo tega, kar je v njej napisano - ali naj se prikaže in oblikuje kot besedilo ali pa se naj izvede kot koda. Celice dodajamo preko bližnjic na tipkovnici ali preko menija.

Celice s spremljajočim besedilom lahko obravnavamo kot komentarje (kodo lahko še vedno komentirate direktno v celici, kjer se nahaja, z uporabo znaka #), ki delijo kodo na več ločenih, a medsebojno vseeno lahko povezanih kosov. Če bi vsebino celic s kodo prenesli v pravilnem vrstnem redu v tekstno datoteko .py in jo zagnali v Pythonu, bi zadeva delovala popolnoma enako.

Ko v neko celico vnesemo vsebino ali jo spremenimo, moramo (ponovno) zagnati program, ki interpretira njeno vsebino in jo izvede (koda) oz. prikaže oblikovano (besedilo). In kako to naredimo?

Bližnjice#

Enostavno! Ko smo v določeni celici lahko iz menija zgoraj izberemo ustrezno možnost, lahko pa pritisnemo tipko Esc (escape) na tipkovnici, na ta način skočimo iz načina vpisovanja, ter s pritiskom na tipko za črko m ali y skočimo na način Markdown oz. Code. Končno oblikovanje oz. zagon kode dosežemo z izbiro iz menija ali uporabo bližnjic na tipkovnici, ki jih je malo morje. Nekaj jih je navedenih tukaj:

  • Shift + Enter: zaženemo trenutno celico (ne glede na vsebino - oblikovanje besedila ali zagon kode)

  • Ctrl + Enter: zaženemo izbrane celice

  • Alt + Enter: zaženi trenutno celico in vstavi novo spodaj

Ostale lahko najdete v pomoči za JupyterLab.

Primer#

Pa poglejmo, kako naredimo nekaj zelo enostavnega! Spodaj je ena celica s kodo. Lahko jo poljubno spreminjate in s kombinacijo tipk Ctrl + Enter pogledate, kaj je rezultat - slednji se izpiše pod celico s kodo.

a = 5
b = 8
c = a + b
print(c)

13

Med celicami je s kodo je lahko tudi celica (ali več njih) z besedilom. Ko celico s kodo zaženemo, lahko izhod te celice deluje kot vhod za celice spodaj, recimo takole…

d = c * 5
print(d)

65

Za test lahko pobrišemo vse izhode in sicer v meniju izberemo Kernel > Restart Kernel and Clear All Outputs. Nato zaženemo samo drugo celico s kodo. Kaj se zgodi? Zaženimo zdaj prvo celico s kodo, nato pa ponovno drugo. Torej? :)

Mislim, da je zdaj jasno, kako se zadevi streže. V nadaljevanju je še na kratko opisano, kako uporabljamo Markdown, da si lahko delamo lepe zapiske.

Povezave#

Namestitev#

JupyterLab lahko najenostavneje namestimo:

  • kot ločeno aplikacijo JupyterLab Desktop App (izdana je bila šele septembra 2021), ki že vsebuje vse potrebo, vključno s Pythonom;

  • kot paket znotraj distribucije Anaconda: uporabimo ukaz conda install -c conda-forge jupyterlab, lahko pa namestitev izvedemo z uporabo upravljalnika paketov z grafičnim vmesnikom (dvokliknite ikono Anaconde (oz. Anaconda-Navigator) ter poiščite med paketi, ki so na voljo, še enostavneje pa namestitev sprožite z osnovne strani Anaconde, kjer je JupyterLab prikazan kot kartica - slika spodaj) – v tem primeru bo šlo za uporabo Pythona, na instaliranega v okviru Anaconde;

  • z uporabo upravljalnika paketov pip: uporabimo ukaz pip install jupyterlab (ta način se priporoča, če Anaconde nimate nainstalirane - splošno pravilo je, da za instalacijo programov v Anacondi uporabljate pripadajoč upravljalnik paketov in se k instalaciji s pip zatečete šele, če paketa ne najdete na seznamu v Anacondi).

Zaslonska slika programa Anaconda (Navigator), kjer je možno sprožiti instalacijo JupyterLaba: jupyterlab_namestitev-anaconda

Contents