Poimenovanje datotek#
Uvod#
Moderni operacijski sistemi dopuščajo kar precej svobode pri poimenovanju datotek (files) in map (direktorijev, torej folders ali directories), k temu pa je vsekakor prispeval standard za konsistentno kodiranje, prikaz in delo z besedilom UNICODE. Kakšne so možnosti za poimenovanje je povezavo z datotečnim sistemom (file system, tudi filesystem), ki določa, kako so podatki shranjeni in kako do njih dostopamo.
Poglejmo najprej malce v zgodovino. Na primer, star datotečni sistem FAT16 (16-bit File Allocation Table), v uporabi v operacijskem sistemu MS-DOS in (pra)starih različicah sistema Microsoft Windows, je omogočal imena datotek formata 8.3, kjer je bila glavnina imena omejena na do 8 znakov (seveda ne katerihkoli), sledila je pika, nato pa trije znaki, ki so predstavljali t.i. končnico datoteke (file extension) in so s tem na nek način sporočali, kakšni podatki so v datoteki in na kakšen način so zapisani.
Podoben sistem ime.končnica
je še danes splošno v uporabi, le da imamo v dolžini in znakih imena več svobode, podobno velja tudi za končnico. Kljub temu je iz različnih razlogov (združljivost, preglednost, sistematičnost) priporočljivo, da pri poimenovanju datotek (in map) nismo preveč ekstravagantni in sledimo osnovnim priporočilom.
Priporočila za poimenovanje datotek in map#
Pri poimenovanju datotek in map si izdelajte shemo oz. smernice, po katerih boste poimenovali vse datoteke in mape. Bolj ohlapno shemo uporabljajte na splošno, za vsak specifični projekt (npr. diplomska naloga) pa si shemo podrobneje definirajte.
Datotekam dajte unikatna imena, pri kreiranju imen pa konsistentno uporabljajte shemo, ki ste si jo zamislili.
Pri oblikovanju sheme za poimenovanje datotek “glejte v prihodnost” - poizkusite predvideti situacije, ko boste morali v ime vključiti še kakšen parameter.
Imena naj ne bodo predolga. Poizkusite se omejiti na do 25 znakov. Nekatere besede lahko skrajšate, npr.
ver
namestoverzija
.Za lažje razvrščanje datotek slednje oštevilčite, pri tem pa uporabljajte vodilne ničle, torej v imena dajte
001
,002
…015
…123
ipd. namesto1
,2
…15
…123
, da bo razvrščanje dobro delovalo (npr. v drugem primeru bo123
pred2
!), pri tem pa seveda predvidite največje število datotek in temu ustrezno prilagodite dolžino zaporedja številk.Uporabljajte končnice datotek, da z njimi opišete vsebino (npr.
.fasta
za zaporedja v formatu FASTA,.png
za slike v formatu PNG,.gb
za zapise v obliki GenBank).Uporabljajte male črke, razen v izjemnih primerih, ko želite kaj res pudariti (npr.
PREBERIME.txt
), pri (daljših) imenih iz večih besed pa uporabite velike začetnice za posamezno besedo (npr.PavsicM-Diplomska_naloga-Biokemija_2021.docx
.Ne uporabljajte znakov, ki bi lahko bili problematični v drugih operacijskih/datotečnih sistemih in pri drugih uporabnikih v mednarodnem okolju. Na primer, izogibajte se šumnikom.
Izogibajte se presledkom, raje uporabljajte vezaje (
-
) ali podčrtaje oz. underscores (_
).Pri zapisovanju datumov uporabljajte mednarodni standard
YYYY-MM-DD
aliYYYYMMDD
. Če je datum v takem formatu na začetku imena, bodo datoteke avtomatsko razvrščene po datumih.
Primeri#
Spodaj je nekaj primerov slabe in dobre prakse, ki ilustrirajo uporabo zgoraj navedenih smernic.
slabo |
dobro |
---|---|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|